zadnja novica

moja spletna stran "trnuljčica" je aktualizirana (2012-2016)
02.02.2017

življenjepis

Pianistka Hilda Horak, poljskega porekla, je v Ljubljani povila svojo hčerko Marino 1. novembra 1944, štirinajst dni po tem, ko je njen mož, Marinin oče Konstantin Domazetovič, makedonskega porekla, ilegalni borec proti nacizmu, bil ubit v gestapovskih zaporih.

 

Glasba je bila za Marino del njenega naravnega okolja, samoumevna kot zrak in voda. že stari oče Gustav Horak je študiral violončelo in dirigiranje v Leipzigu pri tako priznanih mojstrih kot so Julius Klengl in Arthur Nikisch, nato pa je nekaj časa igral v carskem orkestru v St. Petersburgu. Marinina običajna uspavanka, ko je bila še čisto majhna, je bila Beethovnova Sonata "Lunin svit", ki ji jo je zaigrala mamica.
Eminentna koncertantka in pedagoginja Hilda Horak, redna profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je po študiju v Leipzigu (Robert Teichmüller) odšla v Budimpešto na izpopolnjevanje k svetovno znani Margit Varro in kasneje postala njena asistentka v Zürichu. Tam je Marinina mati diplomirala (klavir Eduard Ruefenacht, teoretični predmeti dr. Willi Schuh), M. Varro jo je po svojem odhodu v ZDA vabila, naj se ji spet pridruži kot asistentka.

 

Skladatelj in pianist Marijan Lipovšek je decembra 1964, po Marinini diplomi, izrekel tele misli: "Od otroštva Marine Horakove sem jo smatral in jo še smatram za nenavadno nadarjeno. če bi njeni starši hoteli in želeli, bi jo lahko brez težav kazali kot "čudežnega otroka", tako zgodaj je Marina začela razvijati svoje velike sposobnosti, vendar ji je trezna, premišljena in strokovno prvovrstna vzgoja omogočila naraven, zdrav razvoj, brez škodljivih stranpoti ter jo usmerila v metodično postopno rast njenega znanja in pridobivanja potrebnega splošnega ter ožje strokovnega obzorja."

 

In res se je Marina začela učiti klavir šele s sedmimi leti, na Glasbeni šoli Center v Ljubljani. Vendar je že pri devetih debitirala z orkestrom v veliki dvorani Slovenske Filharmonije in krstila skladbo, ki jo Pavel Šivic napisal posebej zanjo.

 

Dve leti pozneje je vzporedno z glasbenim šolanjem začela hoditi na klasično gimnazijo, kjer je leta 1963 maturirala z odličnim uspehom.

 

Leta 1957 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo in jo zaključila 5. maja 1961 s samostojnim recitalom v veliki dvorani Slovenske Filharmonije z odličnim uspehom.

 

Istega leta je bila sprejeta na Akademijo za glasbo v razred prof. Hilde Horak. Že po treh letih, 26. oktobra 1964, je diplomirala z odličnim uspehom, tudi tokrat s samostojnim recitalom v veliki dvorani Slovenske Filharmonije, februarja 1965 pa je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Kmalu zatem, v aprilu, je bila solistka v klavirskem koncertu L.M.Škerjanca na slavnostnem koncertu Akademije za glasbo ob 20-letnici osvoboditve.

 

Še istega leta ji je bila podeljena nemška državna štipendija DAAD in odšla je na študij v München na Visoko šolo za glasbo, kjer po treh letih, julija 1968, z najvišjo oceno položila Umetniški državni izpit.

 

Že v Münchnu se je odločila, da bo poleg klavirja študirala čembalo (Prof. Hedwig Bilgram). študij je nadaljevala v Parizu na Scholi Cantorum pri Huguette Dreyfus in junija 1969 opravila izpit za "diplome en virtuosité" z oceno "maximum". štipendija francoske vlade ji je omogočila specializacijo pri Nadii Boulanger, dragocene nasvete pa ji je dajala tudi madžarsko-francoska pianistka Livia Rev. Naslednjega leta je študirala pri Germaine Mounier na Ecole normale de musique in svoj študij formalno zaključila junija 1971 s pridobitvijo diplome "licence de concert".

 

Pomemben pečat pa je dalo njeni igri izpopolnjevanje pri Petru Feuchtwangerju v Londonu. Pozneje je bila Marina njegova asistentka na mojstrskih tečajih v Angliji in Švici.

 

Za pomembne impulze v njenem razvoju so odgovorni še Ranko Filjak (CRO), Christian Lardé (F), Yvonne Lefebure (F), Catherine Collard (F), Ilona Kabos (USA), Hephzibah Menuhin (GB), Yvonne Loriod (F), Claude Helffer (F), Maria Curzio (GB) in James Gibb (GB), ki so na mojstrskih tečajih in v privatnih lekcijah spodbujali njena umetniška stremljenja in iskanja.

 

Mnogi skladatelji jo ceniljo kot izvajalko svojih del, med njimi Ton de Leeuw (NL), Janez Matičič (SLO), Marijan Lipovšek (SLO), Ilja Bergh (DK), Klaus Schedl (D), Gunnar Germeten (N), Paul Hayes (EIR), Pawlu Grech (Malta) ...

 

Bila je nagrajenka

  • Mednarodnega tekmovanja "Claude Debussy" (St.Germain-en-Laye, Francija), 1969
  • Jugoslovanskega tekmovanja mladih umetnikov (Zagreb, sedaj Hrvaška), 1969
  • Mednarodnega tekmovanja "G.B.Viotti" (Vercelli), 1970
  • Mednarodnega tekmovanja za sodobno glasbo (La Rochelle , Francija), 1973

 

Skupaj z norveškim pianistom Hakonom Austbojem je osvojila tretjo nagrado v kategoriji klavirski duo na Mednarodnem tekmovanju ARD (Nemški nacionalni radio, München, Nemčija) leta 1974. Posebno priznanje predstavljata nagrada JRT za najboljše posnetke leta (Beograd 1966) in izbor za koncertni cikel "Podium jonge kunstenaars" (Oder mladih umetnikov) Fondacije Gaudeamus (Utrecht 1976).

 

Nagrade so ji tlakovale pot na koncertne odre po Evropi in odprle vrata v snemalne studije radijskih postaj od Reykjavika do Madrida, od Osla do Skopja. Na klavirskih recitalih in kot solistka z orkestrom, v klavirskem duu in v komornih sestavih je koncertirala po vsej Sloveniji in v vseh večjih centrih nekdanje Jugoslavije. Poslušali so jo v Beogradu, Skopju, Sarajevu, Zagrebu, Novem Sadu, Osijeku, Reki, Zadru, Šibeniku ...

 

 

Po dolgem in počez je prepotovala Evropo, pa tudi druge dele sveta, in se pojavljala na koncertnih odrih v:

  • Avstraliji: Sydney, Melbourne
  • Avstriji: Graz, Celovec
  • Belgiji: Bruselj, Antwerpen, Eupen
  • Bruneiu: Bandar Seri Begawan
  • Danski: Kopenhagen, Naestved
  • Franciji: Pariz, Angers, Tours, Aix-en-Provence
  • Hong-Kongu
  • Indiji: Kalkuta, Delhi, Poona, Goa, Bombaj
  • Islandiji: Reykjavik
  • Italiji: Rim, Trst, Faenza, Siena, Udine, Andira, Torino
  • Kitajski:Šanghaj
  • Maleziji: Kuching, Sibu, Miri
  • Nemčiji: Köln, München, Bonn, Schloss Gracht, Wattenscheid, Königshofen, Dortmund, Hamburg, Hannover, Heidelberg
  • Nizozemski: Amsterdam, Amstelveen, Den Haag, Utrecht, Son en Breugel, Nijmegen, Tilburg, Vlaardingen, Sparrendam, Ammersfoort, Hilversum
  • Norveški: Oslo, Bergen, Krstiansand, Stavanger, Flekkefjord, Trondheim, Lillehammer, Finnmark (Vads¸, Tana, Kirkenes, Hammerfest, Havöysund, Alta, Hasvik), Elverum, Modum Bad, Asker, H¸vikodden, Trysil, Troms
  • Novi Zelandiji: Wellington, Tokoroa, Hamilton
  • Singapurju
  • Španiji: Madrid, Palma de Mallorca, Cervera
  • Švedski: Lund, Arboga, Malmö
  • Švici: Bern, Basel, Zurich, Lausanne, Langenthal, Langnau, Aarau, Lenzburg, Olten, Zofingen, Meiringen, Rapperswil, Horgen, Stein, Davos
  • Veliki Beitaniji: London, Swansea, Cardiff, Edinburgh, Havant, Hastings, Penrith, Harlaxton, Blackpool, Stratford

 

... in to še zdaleč ni vse!

 

Bila je gostja na festivalih:

  • Dubrovačke ljetne igre, Hrvaška
  • Poletni festival v Ljubljani, Slovenija
  • Poletje v stari Ljubljani, Slovenija
  • Muzičke večeri Sarajevo, Bosna
  • Festival de musique sacrée, Pariz, Francija
  • Sommerfestival Klosters, Švica
  • Copenhagen summer festival, Danska
  • Bergen Festspillene, Norveška
  • Oslo Summer Festival, Norveška
  • Festival Tibor Varga, Sion, Švica
  • Feuchtwanger Festival, Bonn, Nemčija
  • Festival ad majorem artem, Auch, Francija
  • Festival d'Estiu, Cervera, Cataluna, Španija
  • Chopin-Festival 1999, Munchen, Nemčija
  • Terra Magica glazbeni festival Vrsar, Hrvaška
  • Muzičko ljeto Poreč, Hrvaška
  • Festival Groblje, Slovenija
  • Festival internazionale "Incontri con la Musica" Torino, Italija
  • Mladi umetniki pod Vitrancem, Kranjska gora, Slovenija
  • Festivale Schubert, Udine, Italija
  • Hvarsko ljeto, Hrvaška, kjer so ji od leta 1994 dobrodošlico izrekli kar osemkrat

 

Redno je snemala za nacionalke RTV Ljubljana, NRK Oslo in nizozemske radijske postaje v Hilversumu (KRO, NOS, AVRO, VARA ...). France-Culture v Parizu jo je večkrat povabila za javne recitale s prenosom. V Nemčiji so jo poslušali na radijskih valovih NDR Hannover, Saarländischer Rundfunk, Bayerischer Rundfunk (München), Hessischer Rundfunk (Frankfurt), v Švici pa preko oddajnikov Deutsche Schweiz Bern, Suisse Romande Lausanne and Svizzera Italiana Lugano. Snemala je tudi za ORTF Pariz, ORF Celovec, RTV Skopje, RTB-Beograd, RT-Novi Sad, RTB Bruselj, BRT Eupen, RAI Trst, RTE Madrid, Radio Island, Danmarks Radio, ABC Melbourne, NZBC Wellington, Radio Hong-Kong and Radio Singapore.

 

Njene glasbene oddaje so bile predvajane na televiziji RTV Slovenija in NRK Oslo, kakor tudi RT Sarajevo, Bayerischer Rundfunk, RTBeograd, AVRO Hilversum NOS Hilversum in Channel A Sydney.

 

Diskografija vključuje:

  • Mali koncert na čembalu (Bach, Händel, Couperin, Mozart), MK, Ljubljana
  • Robert Schumann (Papillons, Nachtstücke, Kreisleriana), Pavane-Records, Bruselj, 1980
  • Slovenske klavirske sonate (Škerjanc, Lipovšek, Šivic, Matičič), Gallus Carniolus, Ljubljana , 1998
  • Nepoznani Chopin (Sonata op. 4, Poljske pesmi op. 74 - s sopranistko Pijo Brodnik), ZKP-RTV Slovenija, 1999

 

Marina je vsestransko razgledana osebnost, kar se odraža že v tem, da poleg slovenščine temeljito obvlada in gladko govori angleško, nemško, hrvaško, francosko, italijansko, nizozemsko, norveško in špansko, tako da se z lahkoto giblje v mednarodnih umetniških krogih.

 

Živela je v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem in v Angliji. Avgusta 2001 se je vrnila v Slovenijo. Je docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani.