Legendi mednarodnega glasbenega življenja 20. stoletja, Yehudi Menuhin in Nadia Boulanger, sta Marini dala popotnico v svetlo bodočnost. Slednja je izjavila, da Marina "izpoveduje svojo umetnost s frapantno prepričljivostjo", veliki violinist pa jo je označil za "toplo in šarmantno osebo, ki bi pomenila pridobitev za glasbeno življenje vsake sredine".
Življensko pot Marine Horak je vedno označevala raznolikost: čembalo in sodobna glasba, komorna igra in klavirski duo, solistični koncerti in spremljanje pevcev, pedagoško delo in pisanje člankov, predavanja in organiziranje glasbenih dogodkov, poezija in prevajanje. Za Komisijo Evropske Skupnosti je v osemdesetih letih raziskala in napisala obširno poročilo o situaciji mladih glasbenikov v Evropi, sprejela pa je celo izziv in na odru celjskega mestnega gledališča igrala "keyboard one" v mjuziklu Chicago. Novembra 2000 ji je revija Naša žena v akciji Ljudje odprtih rok za njeno dobrodelnost v korist beguncev podelila naslov "darovalka leta".
Decembra 2008 ji je Društvo glasbenih umetnikov Slovenije podelilo Betettovo nagrado za izjemne umetniške dosežke. Svetovno znani mentor Peter Feuchtwanger je po koncertu v Londonu leta 2000 zapisal: "Slovenija je lahko ponosna na tako plemenito umetnico", skladatelj Pavle Merku pa je maja 2005 njen nastop v Trstu doživel takole: "Emocija, ki jo Marina izraža s svojimi interpretacijami, je dejavna moč, ki nima nič skupnega s pasivno močjo lirične čustvenosti. Zato jo imam za veliko umetnico."
Na Akademiji za glasbo v Ljubljani so dozorele Marinine pedagoške sanje: ustvarila je izbirni predmet Dimenzije izvajanja, v katerem po svoji posebni metodi mlade ljudi vodi k boljšemu poznavanju samih sebe in h globlje doživetemu pristnemu muziciranju.